Test: Peugeot iOn

Električni avtomobil vsekakor ni novost. Prvi zapisi o avtomobilih, ki jih poganja elektrika segajo v daljne leto 1835, priljubljeni pa so bili v poznem 19. stoletju in v začetku 20. stoletja. Začetek masovne proizvodnje bencinskih avtomobilov je električne nekako pahnil v pozabo vse do leta 2008, ko je na trg v velikem slogu stopil nov avtomobilski proizvajalec, ameriško podjetje Tesla Motors. To je bil eden izmed faktorjev, ki je, poleg klica okolja po spremembah, zopet povečal zanimanje za tovrstna vozila. Leto dni po predstavitvi Roadsterja so v igro stopili tudi večji in bolj znani avtomobilski proizvajalci in eden izmed njih je Peugeot, ki je za leto 2010 napovedal svoj prvi električni avto. Da gre za poseben Peugeotov avtomobil govori že sama oznaka, saj niso izbrali za njih značilnih številk, pač pa so mu nadeli ime iOn. Test

iOna okušala: Klavdij Murn in Rok Terziev
Foto: Jana PretnarKo boste prvič videli iOna se vam bo na pogled zazdel zelo majhen. In tudi je, saj je v prvi vrsti namenjen urbanemu prevozu in s svojimi dimenzijami se v mestnih središčih zelo dobro znajde. Čeprav navzven deluje majhen pa je notranjost zelo prostorna. K temu pripomore minimalistično oblikovanje potniške kabine, ki ima vse potrebne elemente za vožnjo, vendar pretiranega udobja pri takšnem avtomobilu niti ne moremo pričakovati. Kljub temu se bodo štirje odrasli potniki v njem vozili brez težav. Zavoljo prostorne in dimenzijsko bogato odmerjene kabine je prtljažni prostor majhen, saj sprejme le 168 litrov prtljage. Za tiste, ki še niso vozili električnega avtomobila bo največje presenečenje prvi kontakt z iOnom.Ko se usedete za volan, vstavite ključ (obliko le tega grajamo saj bi bil tehnologiji primerno, ki je vgrajena v avtomobil, lahko oblikovan bolj sodobno ali pa bi za zagon vozila namestili Start/Stop tipko) in ga obrnete se ne zgodi nič. Le zelena lučka »Ready« zasveti na armaturni plošči in zasliši se kratek pisk. To naznanja, da je iOn pripravljen na vožnjo, le pohodite zavoro in samodejni menjalnik prestavite v način D (Drive). Nobenih tresljajev pri vžigu, nobenega zvoka. To je tisto nad čimer boste najprej presenečeni.

Ko popustite zavorni pedal se Peugeotov električni malček prične neslišno premikati. Zopet nekakšen šok za tiste, ki niso vajeni električnih vozil. Zopet brez zvoka, tresljajev ali česarkoli drugega kar smo vajeni pri avtomobilih, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Med vožnjo je iOn popolnoma tih, vse kar voznik sliši je zvok podlage, ki se prenaša preko gum in piš vetra. Sprva je občutek čuden, vendar, ko se privadite odsotnosti zvoka in tresljajev vožnja postane pravi užitek in zagotovo bolj sproščujoča ter udobna pa čeprav se iOn ne ponaša z najbolj udobnimi sedeži ali pozicijo za volanom. Enostavno poslušanje glasbe ali klepet s sopotnikom postane prijetnejši.Za pogon skrbi elektromotor z največjo močjo 47 kW (64 KM), kar na papirju zagotovo ni navdušujoč podatek. Elektromotor proizvede največ 180 Nm navora med 0 in 2000 vrtljaji in to je glavna prednost iOna v praksi. Čeprav ne premore veliko konjev, navor skrbi za izjemno odzivnost in suvereno pospeševanje. Priznamo, nismo pričakovali takšnih pospeškov. Tako električni malček na avtocesti zlahka in hitro doseže končno hitrost, ki znaša natanko 135 kilometrov na uro. Seveda vožnja po avtocesti ni priporočljiva, saj se 16 kWh litij-ionska baterija pri takšni vožnji prazni zelo hitro. Tovarniški podatki navajajo, da je z iOnom mogoče prevoziti do 150 kilometrov z enim polnjenjem, vendar je v praksi domet nekoliko manjši. Nam je uspelo prevoziti okoli 90 kilometrov.Preko 220-voltne vtičnice je potrebnih okoli sedem ur, da je avtomobil popolnoma napolnjen, v primeru, da polnimo preko vtiča za hitro polnjenje pa je do 80 odstotkov baterija napolnjena v okoli 30 minutah. Polnjenje je tako preprosto kot bi želeli na električno omrežje priključiti hišni sesalec.

Tam kjer imajo klasični avtomobili cev za točenje goriva v rezervoar, ima iOn električni vtičnico, v katero vklopimo poseben polnilni vtič, drugi konec le tega pa priklopimo v klasično šuko vtičnico. Na tem koncu polnilnega kabla se nahaja tudi pretvornik in ker je kabel od pretvornika do vtikača zelo kratek je potrebno dokaj težak pretvorniki postaviti na kakšno omaro, da ne visi iz vtičnice, saj bi jo slabo pritrjen brez težav iztaknil oziroma poškodoval.Moč se na zadnji kolesni par prenaša preko enostopenjskega samodejnega menjalnika. Potrebno se je nekoliko privaditi upravljanja ročice menjalnika, saj je prvo rokovanje z njo, zaradi zobčastega načina pretikanja nekoliko težavno in tudi sami smo potrebovali nekaj časa, da smo brez pogledovanja proti ploščici s črkami, prestavili v D. Tudi tukaj gre nekoliko graje. Črke poleg ročice menjalnika, ki nakazujejo v kateri poziciji se le ta nahaja, niso osvetljene, zato se je še toliko bolj potrebno v miže privaditi pretikanja pa čeprav se pozicija izpiše tudi na armaturni plošči.

Ta je oblikovana minimalistično in postreže le z najnujnejšimi podatki. Tako v digitalni obliki prikazuje hitrost, napolnjenost baterije, pozicijo menjalnika in prevožene kilometre. Edini analogni kazalec prikazuje količino moči s katero vozimo. Za ekonomično vožnjo je kazalec potrebno ohranjati v zelenem območju Eco. Ko spustimo stopalko, kazalec skoči v modro območje Charge, ki oznanja, da se baterije zaradi regenerativnega zavornega sistema polnijo. Če bi pri vožnji neprestano ohranjali količino moči v Eco območju bi najverjetneje lahko prevozili še kakšnih 10 kilometrov več. Kot smo že zapisali je potniška kabina iOna prostorna, vendar nič kaj prestižna. Prevladuje plastika, sedeži so oblečeni v tkanino, pogrešali pa smo sredinski naslon za roko. voznika je pokončen, kar omogoča dobro preglednost, k temu pa pripomorejo tudi velika vzvratna ogledala. Nekaj kritike si zasluži notranja luč, ki bi lahko svetila s pomočjo LED tehnologije.

Tako kot pri menjalni ročici, so inženirji »pozabili« osvetliti tudi gumb za nastavitev zunanjih ogledal, zato včasih nehote le te pospravimo (gumb za zaprtje ogledal se nahaja tik pod gumbom za nameščanje). Na splošno je serijska oprema v notranjosti kar bogata, še posebej tista, ki skrbi za varnost, saj se iOn ponaša s šestimi varnostnimi blazinami. Za dodatno varnost skrbita še protiblokirni zavorni sistem ABS in ESP, ki sta del serijske opreme.V sami vožnji je iOn tipični mestni avtomobil. Zaradi mehkega vzmetenja in ozkih pnevmatik ter višine ne pričakujete, da boste z njim lahko noreli med zavoji ali na gorskih serpentinah. Njegovo domače okolje so mestna središča in tam iOn blesti. Noben parkirnini prostor ni premajhen, vijuganje po ozkih mestnih ulicah pa z njim postane pravi užitek. Tukaj bi želeli opozoriti, da vas zaradi skoraj neslišnega delovanja avtomobila kolesarji težko opazijo v kolikor se jim približujete izza hrbta, zato je potrebno biti še dodatno previden in jih opozoriti na našo prisotnost. V središču prestolnice se nam je nekajkrat pripetilo, da so kolesarji pred nami vijugali in prečkali cesto brez nakaza smeri, ker niso vedeli, da smo skoraj tik za njimi. Začudeni pogledi, ko smo se pripeljali mimo nas na koncu niso več presenečali.Ker je iOn v Ljubljani požel veliko zanimanja in pogledov, smo se odločili, da na vožnjo z njim povabimo nekaj oseb, ki se še niso srečale z električnim avtomobilom. Želeli smo videti odziv in mnenje. Presenetili so nas! Prav nihče se ni pritoževal nad odsotnostjo zvoka, nasprotno. Tako kot nas, je tudi njih navduševal navor vozila, mirnost in okretnost. Tako smo dobili potrdilo, da lahko mirno in brez slabe vesti zapišemo, da je Peugeot iOn v vožnji (seveda v mestih) pravi biser, ki ne ponuja nikakršne športnosti ali pretiranega udobja, vendar se kot tak pri vsakdanji vožnji in skokih sem ter tja po velikih mestih, odlično obnese.

Suvereno in brez napora premaguje tudi strme klance, vendar pa se pri takšni vožnji baterija še hitreje prazni, saj elektromotor potrebuje več moči. Če bi se ponašal z večjim dometom in krajšim polnilnim časom bi bil lahko vsakdanji avtomobil za ne preveč zahtevne kupce. Od nakupa iOna pa bo marsikoga odvrnila cena. Njegova maloprodajna cena namreč znaša 35.460 evrov. Seveda so v vozilu najdražje baterije, vendar je to za povprečnega državljana še vedno visoka cena za avtomobil, s katerim se ne bo odpravil na dopust ali na daljši izlet. Ker je država uvedla subvencije je cena sicer za pet tisočakov nižja (30.460 evrov). Opcijske opreme pri nakupu ni veliko. Pravzaprav sta proti doplačilu na voljo le dve dodatni barvi in sicer kovinska barva bo ceno dvignila za dodatnih 430 evrov, biserno bela pa za 530 evrov.

Gledano pod črto je Peugeot iOn odlično mestno prevozno sredstvo, njegovi primarni kupci, dokler cena ne bo nižja, pa bodo predvsem podjetja, ki stavijo na ekološko osveščenost. Enega si že lasti družba Holding Slovenske elektrarne (HSE).

Hvalimo	Grajamo
- navor - okretnost - neslišno delovanje - brez vibracij - preglednost	- cena - domet - ceneni materiali v notranjosti - majhen prtljažni prostor - oblika ključa

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Sorodni članki iz kategorije:

Test: Opel Ampera